Naše zgodbe


Machov kamniti portal

400 let star portal, ki je včasih krasil pročelje Machove graščine na Velikem Slatniku. V 18. stoletju je na Velikem Slatniku živela družina svetovno znanega fizika Ernsta Macha. Njegov oče je bil sviloprejec, ki je iz Japonske prinesel metulja Jamamaja. Prav iz Velikega Slatnika se je ta metulj razširil po Evropi. Preden so dediči graščino porušili, je Anton Vovko ta portal odkupil in ga postavil v gostilno. Od nekdanje graščine je na Velikem Slatniku ostal le del mogočnega grajskega hleva.


Tla iz bobrovca

Tla v veliki jedilnici smo tlakovali z bobrovcem, ki je nekoč služil za streho na Gradu Podsreda. Ob prenovi smo Vovkotovi del bobrovca odkupili in ga ponovno uporabili pri prenovi gostilne.


Mize iz grajskega parketa

Mize iz parketa, po katerem so nekoč hodili graščaki na Gradu Podsreda.


Naslonjalo hrastovega stola

Imitacija starega slovenskega stola. Ideja za naš logotip. Ti stoli so v sobi za goste, ki smo jo poimenovali Machova soba.


Vhodna vrata gostilne

120 let stara hrastova vrata z Vovkotove domačije, ki danes obnovljena stoji nasproti gostilne. Spoštovanje staršem Jožefi in Janezu je Anton Vovko izkazal s tem, da jih je ponovno uporabil in vgradil na vhod gostilne.


Brusniška hrustavka

Brusniška hrustavka je avtohtona slovenska sorta češenj. Značilno za to sorto, ki ima v brusniški dolini domovinsko pravico, staro več kot dvesto let, je, da tudi v vremensko najbolj neugodnih letih ne zataji. In, kar je dandanašnji zelo pomembno, to je sorta, ki ne potrebuje škropljenja.
Z zaščito brusniške hrustavke je vzpostavljen temelj za nadaljnjo turistično promocijo te naravne dediščine, ki jo je že pred drugo svetovno vojno začel brusniški učitelj Martin Marinč in nadaljevali prizadevni brusniški pridelovalci z vsakoletno češnjevo razstavo. Vsako leto lokalno društvo organizira Praznik češnj.


Seme – spomenik upanju v naravi (Forma Viva)

V naši hiši gojimo poseben odnos do tradicije, kulture in umetnosti. V letu 2019 smo z donacijo pristopili k sodelovanju pri mednarodnem kiparskem simpoziju Forma Viva Kostanjevica na Krki. Na mednarodnem razpisu so bili izbrani Aldo Shiroma Uza iz Peruja, Bojan Mavsar iz Slovenije in Robert Canev iz Bolgarije, katerega skulptura je postavljena na zelenici Gostilne Vovko. Avtor je delo naslovil Seme – spomenik upanju v naravi. V ospredje postavlja univerzalni pomen semena, ki je upanje v rast in razvoj. Je večno upanje, da prihaja nekaj boljšega, kar bo prispevalo k znanju in človeški rasti. S postavitvijo skulptur zunaj kostanjeviškega območja se širi vplivni krog Forma Vive. Za našo hišo pa to pomeni seme za nadaljni prispevek umetniškemu in kulturnemu razvoju kraja, obenem pa pomeni dodano vrednost krajinski podobi naših krajev.